EXETER

V soboto, 4. 11. 2017 smo imele prvi vodeni izlet v Exeter. Ob pol desetih smo se sestale z našo vodičko in se potem skupaj odpravile na vlak. Z nami je odšla tudi skupina Turkov. Na vlaku smo si izbrale sedeže in po naključju pristale v prvem razredu. Vožnja je trajala dobro uro. Na poti smo si lahko ogledale angleško pokrajino in morje, saj je proga peljala čisto ob obali. Ko smo prispeli v Exeter smo si najprej ogledali Katedralo Sv. Petra, eno največjih in najlepših katedral na svetu. Ogledali smo si grobnice različnih vitezov in drugih pomembnih ljudi, ter prižgale svečke za dober namen. Zunaj pred katedralo smo se zapletle v pogovor z lastnikom psa, nad katerim smo bile vse navdušene. Po tem smo se ločile s preostalo skupino in se odpravile na kosilo, po kosilu pa tudi po nakupih. Poiskale smo tudi točilnico, ki je navdih našla v Harry Potterju in se tudi imenuje po točilnici v filmu. Ogledale smo si Royal Albert Memorial Museum, ki nas je prijetno presenetil, saj je bil bolj zanimiv kot smo pričakovale. V njem smo si lahko ogledale egipčansko sobo, ostanke svetovnih vojn, oblačil, ki so jih ljudje nekoč nosili in nam najbolj zanimivo, kipi živali v naravni velikosti. Ogledale smo si tudi kosti dinozavrov ter zbirke metuljev, hroščev in nekaterih morskih živali. Po muzeju smo se odpravile na postajo in z vlakom odšle domov. V Plymouth smo se vrnile okoli šestih zvečer.

MOUNT EDGECUMBE

V soboto, 11. 11. 2017 ob 11.00 smo odšle na izlet. V centru mesta smo se dobile z vodičko, ki smo jo spoznale že prejšnji vikend. Skupaj smo odšle na avtobus, ki nas je odpeljal do majhnega pristanišča. Tam  smo počakale na ladjico, ki nas je peljala kratih 10 minut na drugo stran zaliva. Tam smo si odšle pogledati mogočne vrtove in travnike tega kraja. Te travnike in vrtove so poimenovali zgodovinski vrtovi. Po gozdni poti smo srečale majhno votlino narejeno iz kamnov. Stoletja nazaj so tam usmrtili ženske, ki so jih imeli za čarovnice. Razgledale smo si obalo in majhno jezero, ki je bilo le nekaj metrov stran od morja. Nahranile smo račke, ki so plavale po jezeru. Nato smo nadaljevale pot na vrh hriba in prišle do ogromne palače. Le njo je med leti 1547 in 1553 zgradil Richard Edgecumbe, po njem se stavba tudi imenuje. Za obiskovalce je palača odprta šele od leta 1988. Družina pri kateri sta Eva in Teja stanovali, je tam živela eno leto, ker je mož bil zaposlen tam, kot varnostnik palače in obdelovalec vrtov. Nato smo odšle počasi v dolino. Tam smo počakale ladjico, ki nas je zapeljala nazaj v mesto.